Smorny’s blog

Ne poznam človeka, ki ne bi tarnal nad uporabniškim vmesnikom paketa Office 2007.  Tukaj ponujajo rešitev za đabe.

Openoffice takih težav nima

Zgolj slučajno je bil festival piva. Pint za 1.69£

Vrnil sem se s pijače s prijateljem. Debata je med drugim zašla do medicine.

Še vedno sem pod vplivom misli, da pričakujemo preveč, želimo živeti predolgo in želimo živeti vsi. Želimo pretentati naravo in njene zakone. Ogorčeni smo, ko nam medicina ne zmore ponuditi rešitve. Smo pod vplivom CSI, dr. Housa, MacGyverja in še koga.

Mogoče ni prav, da vsi preživimo, da zdravimo vse bolezni. Narava je imela drugačen plan, preživetje najmočnejših, najbolj prilagojenih in izumrtje šibkih.

Je merilo za uspešnost vrste njena številčnost? Če je tako, potem je merilo za uspešnost posameznika količina denarja? In še tricky question: želimo biti uspešni ali srečni?

Kako priti v nebesa, ne da bi umrl? Težko…

Torek popoldan. Mirno sončno vreme, nekje na vratu Kokoške, prekinejo gasilske sirene. Dima nikjer, le novorojen ded. Rok, 53 cm, 3950 g, zdrav. Čestitke mamici, atiju, babicama…

Zgodbo o mojem nočnem presajanju rož bom povedal kdaj drugič

Privlečem cote v kopalnico.

Smornyeva mama: “Kaj, to ti naj operem do sobote?!”

Smorny: “Neeee, samo sem ti prišel povedat kako rad te imam.”

Smornyeva mama: “Dobro, naj ti bo.”

Zjutraj me je v koloni napol stoječih vozil, klical sodelavec. Panika! Naj prečekiram, če je njegov usb ključ v pisarni. OK, ni problema.

Sam si delam varnostno kopijo, ampak, roko na srce, da ni novejša od dveh tednov. Zato, sem malo prej spet mislil narediti kopijo, a je nekaj zaštrajkal program. Grem iskat po googlu, kaj mi navrže free+backup. Potegnem dol FreeFileSync. Nekaj brkljam po parih sem in tja in glej ga zlomka, začelo je brisati datoteke iz kjučka!!! Ma*er mu! Cancel! CANCEL!!!

Precej je šlo v maloro. Kaj pa imam hiter usb ključek, prav mi je! Zaženem recovery programje, rešim, kar se da. Kar nekaj je pa šlo v večna lovišča. Slabo mi je od vsega tega. Spat grem.

…sem zakričal, ko sem se odlepil od letala in medtem, ko me je Zemlja srkala proti sebi, gledal padalca v letalu v oči. Desna noga je še na pol spala, ker se v letalu malenkost stisnemo. Malo sem se zavrtel levo in desno in gledal, kako letališče pod menoj raste. Na jurja sem potegni, zaprasketalo je in bil sem varno odprt. Ena mala spirala, da izgubim nekaj višine in s-i do letališča. Nato iz prve stopnice sestop na Zemljo.

Moj edini skok na boogiju. V žepu sem imel še tri tickete, ki niso dobili priložnosti za uporabo. Deloma je za to kriva tudi Mavrična, ki nam je omogočila članek v Utripu. Privabil je veliko civilistov, radovednih in adrenalina željnih. Ugotovil sem, da so najpogumnejše ženske v zrelih letih… mladih gobezdal ni bilo blizu

Nadelali smo se, zabavali ob vsem tem tudi, skrbi so začinile to vso mineštro, sonce pa zapeklo rdečico na čelo in tilnik. Spoznal sem veliko ljudi, ki so mi bili prej znani le kot nicki na forumih in blogih. Ker to ni bilo dovolj je zvečer sledil obred, kjer se smejijo vsi, razen enega  :D

V petek so Orlek izdali nov album in dvd z dokumentarcem z njihovimi videospoti. Adijo knapi in Punca s šohta me vržeta iz tira, še vedno.

Ker med 25506 fotografijami marsikaj izbrskam, sem našel tudi to vstopnico izpred mnogih let, ko nas je okoli vozil Borči z njegovo legendarno viso. Imela je strešno okno (!) in pila več, kot vsi potniki celi večer skupaj. Par metrov od doma neslavno pogorela. Slava temu partymobilu!