Samoumevno
Da diham sam, se premikam in govorim. Pomagam pomoči potrebnemu. Zatiram pomoč izkoriščajočega. Cenim iskreno zahvalo. Vrnem svoje dolgove. Mislim na prihodnost. Se učim iz preteklosti. Prepoznavam buče. Govorim neumnosti. Pozabljam. Zapisujem. Neroden. Sem točen. Včasih tečen. Cenim prijatelje. Zmedeno begam. Ljubim detajle. Pričakujem preveč. Realen. Pogosto nenormalen. Skuštran. Zunaj prismojen, znotraj surov. Šmorn.
May 15th, 2009 at 19:02
Oprosti, a jaz sem našla dve nasprotujoči stvari …. aja, skuštran si tudi?
May 15th, 2009 at 19:22
Seveda sem skuštran.
Katera pa je še druga nasprotujoča zadeva?
May 16th, 2009 at 18:15
Eh, da si skuštran, ni nič nasprotujočega …
Če sem pikolovska in enostranska, se tepeta: Pričakujem preveč in Realen.
No, pa saj nismo črni ali beli ali črno-beli, smo mavrični, pa lahko v neki situaciji pričakujemo preveč, v neki drugi pa smo realni.
May 16th, 2009 at 19:16
Po moji sub agrarni logiki se to ne tepe. Od nikogar ne pričakujem, tega, kar sam ne zmorem. Do meni bližnjih sem še celo popustljiv (pa tega verjetno niti ne vedo). Vseeno se velikokrat izkaže, da pričakujem preveč, pa so moja pričakovanja ponavadi realna.
Ker nisem tipičen optimist (predvsem zato, ker mislim, da pretiran optimizem vpodbuja pasivnost), pač pa neke čudne vrste konstruktiven pesimist (kaj se zgodi, če ne gre vse po planu in kako to preprečiti, v upanju da ne bo potrebno).
May 16th, 2009 at 21:37
Ekola, s tem se pa zelo strinjam s tabo …
namreč, pretiran optimizem vzpodbuja pasivnost, lenost, ipd.
Potem pa ljudje mislijo, da je dovolj, da mislijo, da se bo nekaj zgodilo, nič pa ne naredijo za to.