Sobotno raziskovanje mesta, skupaj z Aleksom in sigmo 10-20mm

Merilo uspeha človeka. Zgrešeno.

Sobota dopoldan. Sneg. Premočeni čevlji in hlače. Mariborski otok. Zabavno.

Fotkali smo portrete. Moj prvi timelapse.

Začela se je druga sezona Skupinske fototerapije.

Maribor. Melje. Dan mrtvih. MTT.

Poleti sva gostila dva Belgijca. Debata je nanesla na njihov “Barathon”. Povabilo je padlo. Preprosta (pol športna) disciplina, ki jo sestavlja zapletena tehnika. Greš v bar, v katerem še nisi bil in spiješ pivo, nato premik v naslednji bar in tako naprej. Udeleženci iz vseh vetrov, okoli 30 osebkov iz vsaj ducata držav. Zabavna zadeva, ki je vključevala tudi postanek v frituur shopu.

Glede na dejstvo, da Belgijci grulijo ob čokoladi, pralinah, ocvrtem krompirčku in sploh vsem ocvrtem in obveznem pivu, sploh niso debeli. Pojma nimam, kako jim to uspeva.

Še zanimivost, kako severnjaki kradejo kolesa. Najprej ti odlomijo nogo, da z njo “navijejo” verigo za zaklepanje, dokler ključavnica ne poči. Brez orodja v par trenutkih.

Iz Belgije, proti severu, severna obala in v Amsterdam. Mesto, kjer ne moreš izstopati in kjer računajo parkirnino 5€/uro. Au! V garažni hiši je za odtenek ceneje.

Konstantni občutek, da si v napoto kolesarjem in te bo zdaj, zdaj nekdo zbil je neprijeten. Domačina na kolesu takoj prepoznaš, saj se tujci z njimi ne morejo primerjati. Nimajo tega v krvi.

Vhod ob vhodu, obilica starinskega pohištva in maksimalna izraba prostora. Strme stopnice.

Iz Amsterdama proti Arnhemu in znamenitemu John Frost mostu. Kraj, kjer se je dogajala operacija Market garden.

… je že tega, kar sva se preselila. Selitev v peto nadstropje, brez dvigala, je sizifovo delo. Baje pa dobro za noge in rit. Čas bo pokazal.

Poskus fotografiranja “super harvest moon” ni obrodil sadov, kot sem želel.

Nadejam se jesenskih motivov prihajajočega vikenda in trgatev.

In nenazadnje, začne se Skupinska fototerapija!

Več o teh lepoticah: Wiki

S pretokom okoli 500 kubičnih metrov v sekundi in višinsko razliko 33 metrov, proizvede veliko električne energije. Vse v njej je gromozansko, glasno in vibrirajoče. Veličastna stvar ima dve turbini. Eno staro okoli 40 let in novejšo, staro komaj dve leti. Novejša, tišja, manjša in učinkovitejša bo v kratkem dobila dvojčico.

Hvala g.Frangežu za povabilo. Bilo je odlično!

… sprevrže v …[5:25]

Neizmerna teža oblakov. Naelektrenost. Slepeča svetloba. Grom narave.

Baje je dežela orlov. Jih nisem videl. Je pa dežela mercedesev :/

Danes bom malo predstavil tehniko, ki nam (lahko) olajša življenje.

Geotaganje fotografij je postalo vsakdan. Tisti, ki uporabljamo Picaso, lepo potegnemo fotografijo na zemljevid in zadeva je zaključena. Tudi ostali lahko vidijo, kje je bila fotografija nerejena. Praktično tudi za razne online servise, kot je panoramio, flickr, photosynth …

Do tukaj vse lepo in prav, tudi enostavno precej. Kaj se pa zgodi, ko imaš 1600 fotografij s terena, kjer ni krajev in cest razpotegnjenih čez več kilometrov?

Takrat je pa dobro imeti gps logger, gps za avto ali karkoli, kar je sposobno zapisovati podatke o poziciji v neko datoteko. Ter seveda točno nastavljeno uro na fotoaparatu.

Vse skupaj lahko združimo s prostim programom GeoSetter.

Kako vse skupaj uspešno združiti v gromozanski photosynth, pa je že druga zgodba.

Naša zadnja terapija se je odvila v parku. Nadaljujemo jeseni.

A ni hecno, kako pusto izgleda, če izrežeš gnilobo in pečke?

Stativ, fotkič, baterijska svetilka, bliskavica. Vse spakirano. Bajta zaklenjena, jaz pa v noč.

Simple task. Pick one color and take 12 pictures. More at Skupinska fototerapija.

Sobota dopoldan, sam s svojimi mislimi med kupom pobarvane plastike.  Najdejo se izjeme.