Pravkar slišano na valu 202, intervju iz LJ ulic: “…ženske so za kuhati.”
Tipično omejeno razmišljanje moškega.
Kdo pa pravi, da se ne morejo tudi dušiti, pečti ali cvreti? 
Šalo na stran. Vse najlepše bralkam.
Ker imam za naslednje leto neke ambicije, ki vkjučujejo fizične napore na Črni celini, sem menil, da bi bilo mogoče dobro zgubiti kakšen kilogram belega mesa. Manjša lastna masa, pomeni lažje premikanje, oz. več koristnega tovora. Fotoaparat naprimer. V mojem primeru sem hotel zbiti na 75.
Bicikl sem zgonil, da potrebuje zdaj počasi servis. Delal počepe, sklece in trebušnjake. Celo tekat sem šel. Prehrane nisem spreminjal, le veliko C vitamina sem spil, da se telo lažje obnavlja, veliko zelenjave, stročnnic in sladoleda
Po približno mesecu dni, sem na sebi zaznal diskretne pozitivne spremembe. Vsekakor nič v stilu shujšajte pešnajst kilogramov v treh dneh ali vitki do dopusta naslenji teden.
Ljudje, ki me poznajo, me radi označijo, kot nerodnega in tudi pri tej moji nameri je moralo nekaj iti v čisto drugo smer. Čeprav sem po lastni vizualni oceni izgubil 2.34 mm špeheca, sem pridobil kilo in pol. 
Par dni moram imati pavzo, ker se je nekaj zgodilo z mojo trebušno prepono in imam bolečine tudi, ko se smejim 
- vsako dan umre 30 000 ljudi zaradi lakote.
- po tv se hvalijo, kako si naša mačka zasluži le izbrane kose mesa.
- sram me je, da živim v razvitem svetu.
Ko so se v meni že pospešeno delile 2^n-terčke (dvojčki->četrverčki->osmerčki->šestnajsterčki…) Streptococcus Pyogenes sem šel pridno k zobozdravniku, po še nekaj opravkih in na pizzo v europark. Zakaj ravno tja? Prostor za parkiranje, preverjena ponudba, ni potrebe po razmišljanju, rutiniranost…
Izustrenega in strateškega pogleda sem preletel s pogledom mize. Usedel sem se skrajno desno od šanka, z zaščitenim hrbtom k zidu, kelnarja in picopeka imam tudi na očeh, nihče se mi ne bo vlačil mimo in mi buljil v krožnik. Bila je edina prosta miza pravzaprav.
Dobim jedilni list, ga preletim in ugotovim, da niso dodali nič novega. Spet pričakujem preveč? Ker sem naročil ribiško, ki je precej slana, sem dodal še dva deci soka s tri deci vode. Dobim pijačo in disciplinirano čakam in opazujem dogajanje. Ljudje sem, ljudje tja, natakar sem, natakar tja, eni siti, drugi lačni, vse tako kot mora biti.
Picopek je imel medtem, ko so se pizze pekle, malico. Kar spreletelo me je, jedel je pizzo. Osem ur pečeš pizze, đ dni na teden, pa še vedno ti je všeč? Dober si dečko…
Natakar je vlil mleko v đezvo in ga spenil. Opa miško! Kaj pa je to?! Zeleno-beli tetra pak šparovega S-Budget. V mislih zaklejem, ker na mizi ni več bilo jedilnega lista. Prav gotovo je kava v teh hudih časih, nekaj cenejša. Gledam okoli, nikjer se ne hvalijo, da bi imeli poceni kavo… Spet škilim proti šanku. Natakar zgrabi spet zeleno-bel tetra pak, le da tokrat teče iz njega živo rumena tekočina. Gospod na moji desni je naročil đus.
Družina nasproti šanka, a prenizko da bi imeli moj strateški razgled, naroči pivo za fotra, vodo z okusom za mamo in jabi z vodo za oba otroka – s slamico seveda! Fotr je dobil laško, čeprav špar tudi prodaja S-Budget pivo, mama je dobila eno izmed popularnih vod, ki vsebujejo vse kar je dobro za nas (in sladkor). Otroka dobita tokrat bister sok iz zeleno-belega tetra paka.
Dobim pizzo. Jo celo pojem s civiliziranim tempom (pazi: odkar sem prišel, do odhoda, se je število bakterij povečalo za približno 4x). Medtem sem že sklenil, da grem v špar pogledat, koliko sploh stanejo ti sokovi in koliko bo zadeva meni zaračunana.
Vstanem in se odpravim proti blagajni, tako bo zadeva opravljena hitreje. Natakar izstreli: “Okroglo deset!”. “Oooo, pra*ica!,” si mislim. Kje so časi, ko sma se za taki dnar dva nažrla pizze? Pomolim bankovec, dobim račun. “Oooo, pra*ica!,” si spet mislim. Na računu so tri deci soka po 0.90€! Natakar me je nafukal. 2.70€ za dva deci soka in tri deci vode?! Še zdaj ne vem, zakaj takrat nisem vzrojil. Presenetil sem sam sebe. Niti civilizirano nisem oporekal. Nič. Nada. Vdan v usodo? Razočaran nad tem kam to vse gre? Se še bom vračal sem? Poln toksina ki ga izločajo bakterije, ki se delijo na vsakih 20 minut? Niti v mislih nisem križal natakarja, nenavadno… Naročil sem prav gotovo pravilno. Natakarica par metrov vstran in par dni nazaj ni imela težav z mojim naročilom, niti jaz z njenim računom (dokaz).
Odpravim se v špar. Z veliko pizzo in dva deci sladkega soka iz zeleno-belega tetra paka v riti, sem še vedno čutil potrebo po energiji. WTF?! Kako sem lahko po taaakem obroku brez energije? Takrat nisem vedel, da mojo energijo trošijo bakterije za vzpon svoje vrste. Nisem imel volje capljati med nabiralci in sem direkt odkruzal, do pijače. Zeleno-belih tetrapakov, ki bi imeli v sebi breskov sok je zmanjkalo. Etiketa je ostala. Cena je … … … je 0.85€ za liter! Za 2.70€ bi lahko požlempal dobre tri litre tega cukra! Jaz pa dva deci!
Razburjanje škodi lepoti in jaz je ne bom razmetaval. Bil sem že nenavadno utrujen. “V bufi bo kava,” si mislim…
In tudi je. Edini efekt, ki sem ga dobil od nje, so bile razširjene zenice. Odlično, zdaj še zgledam, ko đanki, mi je tega treba?! Domača atmosfera. Domači ljudje. K produktivnosti nisem prispeval, odgovorosti sem se spretno izogibal. Zgovoren sem bil, kot KGB-jevec na zaslišanju.
Mineta dve uri. Gremo domov. Na poti do avta, sem že ugotavljal ali je vibriranje mojega telesa bug or feature? Če je feature, bom ultrazvočno ščetkal zobe z navadno ščetko… bug je! Ko je nekaj predobro, da bi bilo res, pač ni res. Preprosto.
Odpeljal sem se domov, kjer sem podlegel…
Naletel sem na zelo zanimivo stran. Kolikor sem razbral iz člankov, avtorji niso “eko-špeko” ekstremisti.
Še zanimiv članek o “kancerogenosti mesa” (zadnji odstavek!).
Obenem še napovedujem redkejše oglašanje, ker sem polno zaseden.
Včeraj zjutraj sem zaspal, zato sem preskočil zajtrk in se v službo odpravil natešče. Sploh si nisem mislil, česa me je obvaroval prazen želodec.
V službi me je Tomaž šokiral z zapisom, ki ga je našel na netu. Zadevo sem komaj pogledal do konca. Bilo mi je tako slabo, da bi bruhnil, če bi imel karkoli v želodcu! Mater smo barbari!! Prizori so me spremljali celi dan. Zvečer sma z Dunjo še gledala Belo masajko. Pili so kri koz in jih veselo kosali. S stegna mrtve in popečene živali so jedli meso (imam samo jaz asociacijo na kameno dobo?).
Za piko na i, pa je bil danes prizor v vrsti pred mesarjem v Marjanci: človek je s tako lahkoto in brezizrazno otopelostjo sekal rebra (si predstavljate še zvok?), da me je oblill mrzel pot in mi je postalo slabo. Moral sem oditi na drugo stran trgovine in se zamotiti z brezveznostmi.
Hvala bogu, doma so za kosilo slivovi cmoki in kompot! Misli me že kar naprej preganjajo, nakar naenkrat odšibam na wc in… dris*a!
Verjetno se kaj podobnega dogaja tudi živalim, ki pristanejo na krožniku. Živali, katerih edini smisel življenja je to, da se zredijo za čim manjši denar in čim hitreje. Živali, ki ne dobijo priložnosti, da bi se parile, bežale pred plenilcem ali plenile… Prekleto!2008, človekove pravice, nanotehnologija, genetika, potovaje po vesolju, atomske bombe in klanje!
Nikakor ne morem doumeti, da ljudje, ki so sposobni ustvarjati od mogočne glasbe, slik, abstraktne umetnosti in še marsičesa, obenem tako primitivna in gnusna bitja. Vsak od nas je kaj doprinesel k temu. Mogoče se nam zdi, da mi nimamo vpliva in tega ne podpiramo. Ampak to je samo izgovarjanje. Ko kupiš meso, si ga plačal, ustvaril povpraševanje in pognal ta veliki krog vzreje z namenom, da žival zraste, jo ubijejo, razkosajo in nato hladno mrtvo meso pripeljejo v mesnico, kjer ti ga stehtajo… čez eno uro ga že veselo zvečiš doma!
Imate radi odojka (Wiki)? Mladiča svinje, ki je do svoje smrti pil bolj ali manj le materino mleko. Nato so ga ubili, mu odstranili drobovje, nataknili na kol od gobca do riti in ga pekli. Prekleto! Živalske otroke žremo. Mmm, enkratno! Se mi kar cedijo sline, medtem, ko mi iz želodca sili kislina!
Že velikokrat sem imel pomisleke glede mesa v prehrani. Ampak tako daleč, kot sedaj še me ni pretreslo. Ma kaj pretreslo, vrglo ob tla, kot psa in me pohodilo! Čisto verjetno se lahko zgodi, da sem opravil z mesom na krožniku, v takem ali drugačnem kruhu in sploh.
Zahvaljujem se sestrici, da je kupila sladoled, ki smo ga pojedli po kosilu.
Zahvaljujem se moji Dunji, da mi je prinesla sladoled v delavnico.
Zahvaljujem se fotru, da naju je z mamo povabil še zvečer na sladoled.
Hvala.
Hej da te ne doleti kaj takega:
Starejši par ima prometno nezgodo in že se dvigata v nebo.
Med čakanjem na to, da jima dodelijo sobo v večnosti,
se ozirata naokoli.
Žena je očarana, krajina jo navdaja z mirom in zadovoljstvom:
“Dragi, tukaj je super. Res sem srečna, da sva prišla sem.”
Stari izbruhne: “Če ti ne bi toliko težila z zdravo prehrano,
bi bila tukaj že pred 15 leti!!!”
Si mislim, še eden masovnih mailov… ampak ne. Ta je bilo poslano samo meni.
Je to priznanje, da skrbim za zdravje ali sarkazem?
Od Dunjine babice sem si sposodil knjigo »S prehrano do zdravja«. (link 2)
offtopic: pri 17 letih sem imel 88 kg, pri 27 imam 74.
Začelo se je: raztopil sem 50g grenke soli v 8 dcl vode. Prvih 2 dcl sem spil. Madonca si zasluži naziv grenko. Vse kocine so se zganile na meni!
Naslednja doza bo 15 do 8 zvečer.
23:13
Druga doza ni nič manj grenka od prve. Oljčno olje in grenivki pa tudi nista gurmansko doživetje. Je bilo z razlogom napisano, da se je treba po tem tako vleči. Človeku je kar malo slabo in ni pretirano okusno, ko se ti spahne.
Tako zgledata dve grenivki in 1.75 dcl oljčnega olja:
10:50
Pri odvajanju boste med blatom opazili zeleno ali črno kamenje ali pesek, na površini pa nekako voskasto sluz. Ta sluz je odstranjen škodljivi holesterol iz telesa. Preventivno lahko čiščenje izvajate vsakih 6 mesecev.
Jaz kljub pregledu vsake vsebine wc školjke nisem odkril nič podobnega. Je to dober znak? Okus imam še vedno grozen. Ker nisem jedel od četrtka 17:30 do sobote 10:30 (41 ur) in sem pil le čaj in vodo, sem lažji za približno 2-2.5kg. Baje zgledam, kot iz Dachaua :/ Verjetno zato, ker se že teden dni nisem obril in sem malo bled zaradi nizkega cukra.
Post sploh ni bil naporen in brez težav sem se lahko pogovarjal o hrani. S Tomažem sma se bolj ali manj celi petek zafrkavala na račun hrane, baje bo imel vse petke 2008 vodni dan. Huh.
Za zajtrk sem pojedel majhen košček rženega kruha z arašidovim maslom in en kreker. Ne smem na polno obremeniti želodca. Za kosilo bo juha in mogoče malo solate. Zvečer pa pregrešna pizza 
Edit: Čiščenje jeter in žolča z grenko soljo, link sem pomotoma izbrisal iz prvega posta
