Smorny’s blog

Skrbna priprava na žaganje lesa, morebitno sekanje in podobne aktivnosti team buildinga so padle v vodo. Pravzaprav je padla voda na njih.

Včeraj  sem prvič igral squash. No, če temu lahko rečem igra

Zadeva je odlična, eksplozivna in energična. Jebe me¹, da sem poskušal situacije reševati z badminton gibi. Jok brate.

O bolečinah v mišicah ne bom izgubljal besed, ker niso niti pol takšne, kot sem pričakoval. Nekaj sem delal narobe?

Že drugič v mesecu dni, se je k nam zatekla srna. Žival je bila čisto zdelana in sploh ni bežala, dokler ni začel foter rogoviliti po hiši.

Klicali smo lovca, ne za to, da jo pokne pred nami, ampak, da razjasni zadevo. Baje je zadnje čase precej tega, ker ljudje uporabljajo strup proti rdečim polžem. Ta strup nato pojedo tudi druge živali, psi, mačke … in zadeva je zelo učinkovita

Mi polže pobiramo.

The saga continues.

Ta vikend je bil deloven in kot se za kmečkega sina spodobi, sem vstal še pred šesto. Rezultat dveh dni dela je posajenih 75 orehov (ženske), dva prava deda oreha (opraševalca), dva marona in kostanj. Skupaj 80 dreves. Hvala vsem sodelujočim za pomoč.

Ker nisem v olimpijski formi, me seveda boli skoraj vsaka mišica in še en diskreten žulj sem fasal. Do avgusta bodo rasli (upam vsaj), potem jih prvič obrežemo. Vmes še parkrat zalijemo in se borimo proti muhi.

Ko sem nedavno ugotavljal, kje bo moj evro imel najlepše poslanstvo in bil v dilemi, kaj mi je storiti. Lahko s ponosom kmečkega sina povem, da dileme ni več. Nekaj sem ga vrgel v sklade, nekaj potrošil in nekaj investiral v kmečko prihodnost.

Začelo se je že pomladi letos, ko sem fotra povezal s Slovenskim strokovnim društvom lupinarjev (tudi jaz sem se imenu na začetku smejal). Namesto, da bi zasajali trto, kot naši predniki, smo se odločili za orehe. nadaljevalo z analizo zemlje in njeno pripravo, nato se je izbrala vrsta (pravzaprav kombinacija vrst), količenje in kidanje gnoja na licu mesta. To je lahko prav adrenalinsko in zabavno, ker je bilo v soboto zjutraj spolzko kot ….. in je foter s Tomom Vinkovičem in prikolico gnoja driftal po bregu, ki ga je oplazil letošnji prvi sneg. Če seštejemo 1 in 1, hitro ugotovimo, da sem bil jaz “tip z vilami“.

Prava jesenska nedelja. Pa sploh ni bila ne delovna. Vstal sem še pred sedmo, pripravil tovornjaka in že šibal v Šentilj k stricu in teti. Na trgatev, kaj pa drugega!

Po obilnem kmečkem zajtrku (zame okrnjena, brezmesna varianta), sem “vojznil” v travi in blatu. Dvakrat Moja današnja naloga je bila transport grozdja od bračev na kamion, nato z kamiona do preše in vse znova. Ker v tisti strmnini ni mogoče nostiti püte, se grozdje vlači v grabo v prirejenih velikih kanistrah. Tako sem fasal vzdevek “gorična vlačuga”. 

Ko je bila moja naloga izpolnjena, sem  že šibal proti LCM. Simon mi je dobrohotno odstopil zloženo padalo. Nato smo se spakirali v Cessno 206. Se odpeljali do piste, slišali “sunset time” in nekaj, da je naš čas potekel, se obrnili in odfrčali nazaj do hangarja. Nič skakanja zame danes. Žal sta na tleh ostala tudi dva šolarja, ki bi jima to bil prvi skok. Trije so ga opravili v prejšnji rundi in (pazi) pristajali na nogah!

Sledil je krst, dekleta in fantje so jih dobili po riti. Tako pač je… Nato se je odšlo v bufo, jaz pa domov, ker sem bil že preveč crknjen za kakršne koli podvige.

Danes imamo prvo trgatev (narečno bratev). Druga bo čez en teden. Zdaj pobiramo le zase in prijatelje, naslednjič pa za prodajo.
Toča je uničila polovico, zato moramo vse ločevati, zato gre svinjsko počasi. Mrzel veter piha. Vse skupaj je daleč od idilične trgatve. Po kosilu sta nas okrepila stric in teta, jaz pa sem prevzel püto (trento) in mlin. Prej sem še obiral grozdje zraven. Prsti se mi malo lepijo na tipke :/

Jutri predam bivši računalnik fotru. To bo psiho-fizični biatlon.