Ko bom našel kako turobno popoldne ali večer, bom objavil nekatera doživetja, ki so se zgodila med tem; London, Luxembourg in Belgija, trgatev,…

Sobotno raziskovanje mesta, skupaj z Aleksom in sigmo 10-20mm

Merilo uspeha človeka. Zgrešeno.

Sobota dopoldan. Sneg. Premočeni čevlji in hlače. Mariborski otok. Zabavno.

Fotkali smo portrete. Moj prvi timelapse.

Začela se je druga sezona Skupinske fototerapije.

Maribor. Melje. Dan mrtvih. MTT.

Poleti sva gostila dva Belgijca. Debata je nanesla na njihov “Barathon”. Povabilo je padlo. Preprosta (pol športna) disciplina, ki jo sestavlja zapletena tehnika. Greš v bar, v katerem še nisi bil in spiješ pivo, nato premik v naslednji bar in tako naprej. Udeleženci iz vseh vetrov, okoli 30 osebkov iz vsaj ducata držav. Zabavna zadeva, ki je vključevala tudi postanek v frituur shopu.

Glede na dejstvo, da Belgijci grulijo ob čokoladi, pralinah, ocvrtem krompirčku in sploh vsem ocvrtem in obveznem pivu, sploh niso debeli. Pojma nimam, kako jim to uspeva.

Še zanimivost, kako severnjaki kradejo kolesa. Najprej ti odlomijo nogo, da z njo “navijejo” verigo za zaklepanje, dokler ključavnica ne poči. Brez orodja v par trenutkih.

Iz Belgije, proti severu, severna obala in v Amsterdam. Mesto, kjer ne moreš izstopati in kjer računajo parkirnino 5€/uro. Au! V garažni hiši je za odtenek ceneje.

Konstantni občutek, da si v napoto kolesarjem in te bo zdaj, zdaj nekdo zbil je neprijeten. Domačina na kolesu takoj prepoznaš, saj se tujci z njimi ne morejo primerjati. Nimajo tega v krvi.

Vhod ob vhodu, obilica starinskega pohištva in maksimalna izraba prostora. Strme stopnice.

Iz Amsterdama proti Arnhemu in znamenitemu John Frost mostu. Kraj, kjer se je dogajala operacija Market garden.

… je že tega, kar sva se preselila. Selitev v peto nadstropje, brez dvigala, je sizifovo delo. Baje pa dobro za noge in rit. Čas bo pokazal.

Poskus fotografiranja “super harvest moon” ni obrodil sadov, kot sem želel.

Nadejam se jesenskih motivov prihajajočega vikenda in trgatev.

In nenazadnje, začne se Skupinska fototerapija!

Več o teh lepoticah: Wiki

S pretokom okoli 500 kubičnih metrov v sekundi in višinsko razliko 33 metrov, proizvede veliko električne energije. Vse v njej je gromozansko, glasno in vibrirajoče. Veličastna stvar ima dve turbini. Eno staro okoli 40 let in novejšo, staro komaj dve leti. Novejša, tišja, manjša in učinkovitejša bo v kratkem dobila dvojčico.

Hvala g.Frangežu za povabilo. Bilo je odlično!

… sprevrže v …[5:25]

Neizmerna teža oblakov. Naelektrenost. Slepeča svetloba. Grom narave.

Ker je to najbolj iskan bran prispevek iz starega bloga, ga tukaj ponovno lepim:

petek, 11. januar 2008

Začelo se je: raztopil sem 50g grenke soli v 8 dcl vode. Prvih 2 dcl sem spil. Madonca si zasluži naziv grenko. Vse kocine so se zganile na meni!

Naslednja doza bo 15 do 8 zvečer.

23:13

Druga doza ni nič manj grenka od prve. Oljčno olje in grenivki pa tudi nista gurmansko doživetje. Je bilo z razlogom napisano, da se je treba po tem tako vleči. Človeku je kar malo slabo in ni pretirano okusno, ko se ti spahne.

10:50

Pri odvajanju boste med blatom opazili zeleno ali črno kamenje ali pesek, na površini pa nekako voskasto sluz. Ta sluz je odstranjen škodljivi holesterol iz telesa. Preventivno lahko čiščenje izvajate vsakih 6 mesecev.

Jaz kljub pregledu vsake vsebine wc školjke nisem odkril nič podobnega. Je to dober znak? Okus imam še vedno grozen. Ker nisem jedel od četrtka 17:30 do sobote 10:30 (41 ur) in sem pil le čaj in vodo, sem lažji za približno 2-2.5kg. Baje zgledam, kot iz Dachaua :/ Verjetno zato, ker se že teden dni nisem obril in sem malo bled zaradi nizkega cukra.

Za zajtrk sem pojedel majhen košček rženega kruha z arašidovim maslom in en kreker. Ne smem na polno obremeniti želodca. Za kosilo bo juha in mogoče malo solate. Zvečer pa pregrešna pizza

Edit: Čiščenje jeter in žolča z grenko soljo, link sem pomotoma izbrisal iz prvega posta.

Baje je dežela orlov. Jih nisem videl. Je pa dežela mercedesev :/

Danes bom malo predstavil tehniko, ki nam (lahko) olajša življenje.

Geotaganje fotografij je postalo vsakdan. Tisti, ki uporabljamo Picaso, lepo potegnemo fotografijo na zemljevid in zadeva je zaključena. Tudi ostali lahko vidijo, kje je bila fotografija nerejena. Praktično tudi za razne online servise, kot je panoramio, flickr, photosynth …

Do tukaj vse lepo in prav, tudi enostavno precej. Kaj se pa zgodi, ko imaš 1600 fotografij s terena, kjer ni krajev in cest razpotegnjenih čez več kilometrov?

Takrat je pa dobro imeti gps logger, gps za avto ali karkoli, kar je sposobno zapisovati podatke o poziciji v neko datoteko. Ter seveda točno nastavljeno uro na fotoaparatu.

Vse skupaj lahko združimo s prostim programom GeoSetter.

Kako vse skupaj uspešno združiti v gromozanski photosynth, pa je že druga zgodba.

After work skydive fun:

Naša zadnja terapija se je odvila v parku. Nadaljujemo jeseni.

A ni hecno, kako pusto izgleda, če izrežeš gnilobo in pečke?